Ena največjih zmot o intuiciji je, da je intuicija nasprotje razuma (in obratno). Kar nikakor ni res. O tem smo malo govorile na sobotni delavnici in se mi je zdelo, da je tema vredna samostojne objave.

S tabo pa delim tudi par iztočnic za refleksijo o strahu, ki jih najdeš spodaj.

Nasprotje intuicije ni razum. Nasprotje intuicije je strah.

Natančnost pri opazovanju in izražanju je pomembna in prav pri današnji tematiki ljudje pogosto brezbrižno opletajo z različnimi besedami brez da bi jih zadostno izkustveno definirali.

Pri tem je beseda izkustveno ključna.

Govorim namreč o tem, kakšno je izkustvo tega, da sledim svoji intuiciji in kakšno je temu izkustveno nasprotje. Kako se počutim, ko sledim intuiciji in kako se počutim, ko se ji upiram.

In tu lahko vidimo, začutimo, da je nasprotje intuicije strah. Intuicija namreč vedno vodi v ekspanzijo in rast, strah pa v zakrčenost in pomanjšanje.

Strah se pogosto skriva pod krinko razuma

V naši družbi smo postali pravi mojstri racionalizacije strahu. Kar ne pomeni, da strah dejansko postane racionalen, ampak da ga zapakiramo in predstavimo na tak način, da izgleda racionalen. Tako sebi upravičimo, da izbiramo strah - če bi namreč samo rekli, da nas je strah, potem bi se bilo treba s tem pač soočiti. Če pa imamo obilo “racionalnih” in “razumnih” argumentov zanj, potem je pa seveda edino logično, da ne sledimo intuiciji, mar ne?

Strah se rad zamaskira v razum, saj nas tako lažje prepriča, da ima prav.

Pri tem gre seveda včasih za bolj očiten izraz strahu, včasih pa ima strah še druge maske - navidezna varnost, sprejetje v družbi ali družini, kaj se spodobi, kaj bodo drugi rekli ali mislili in tako naprej.

In tu ne trdim, da je treba biti brezbrižen ali da je treba ignorirati kakršnekoli pomisleke, ki se kadarkoli pojavijo. Kar pravim, je, da se večina ljudi ne zaveda, kako pogosto racionalizirajo strah. Da veliko ljudi strahu sploh ne prepozna. In da večina ljudi, ki o sebi mislijo, da so blazno racionalni, niso niti pol toliko racionalni, kot mislijo, da so.

In če cenimo razum (kar sama definitivno ga, a o samem razumu bom kaj več pisala še kdaj drugič), potem je ključno, da se naučimo prepoznati, kdaj se strah lahko skriva pod masko razuma.

Današnje iztočnice so namenjene prav prepoznavanju strahu in našemu odnosu do njega.

Iztočnice

• Kako racionaliziram svoj strah?
• Kakšno zgodbo mi strah pripoveduje glede mene, mojega telesa, mojega življenja, drugih ljudi, sveta, denarja, izkušenj, časa …? Kako pripravljen/a sem mu verjeti brez da v to podvomim?
• Kako pogosto moralno upravičujem svoj strah?
• Pred čim me želi strah zaščititi?
• Kako mu lahko pokažem, da bom v tem primeru poskrbel/a zanj (in zase)?
• Kako reagiram na svoj strah? Ali ga želim čim prej odstraniti in se ga znebiti? Kaj bi se zgodilo, če bi si dal-a čas, da ga res začutim, da diham vanj in samo sem z njim?
• Kje v telesu čutim strah? Kako si to predstavljam? (Lahko je bolj konkretno in biološko, lahko je zelo simbolno ali abstraktno.) Ali lahko v to vnesem malo mehkobe in nežnosti? Kako bi to izgledalo, kakšen bi bil občutek?
• Kako lahko do svojega strahu, do dela sebe, ki se boji, pristopim kot do preplašenega otroka, namesto da ga jemljem za avtoriteto?

Človeka ni strah stvari samih, ampak tega, kako jih vidi. - Epiktet

Hvala, da si tu.

Upam, da ti iztočnice pomagajo pri odnosu do strahu. Prav namensko ne uporabljam izraza “premagovanje strahu”, saj mislim, da to vzdržuje neko idejo, da je strah naš nasprotnik ali celo sovražnik, s čimer pa se ne strinjam. Strah samo želi, da mi ostanemo varni. Če se tega zavedamo in če ga seveda znamo prepoznati, potem lahko tudi do njega pristopimo z razumevanjem in podporo.

Nekateri ljudje mislijo, da imamo pri odnosu do strahu le dve možnosti: ali da se mu vdamo ali pa da se mu upremo. Danes te vabim, da poskusiš še tretjo možnost - da mu daš prostor, mu prisluhneš, ga primeš za roko in mu pokažeš, da bo vse okej tudi, če se zgodi tisto, česar ga je najbolj strah.

S tem, ko se podprem v tem trenutku zdaj, krepim zavedanje in zaupanje v to, da se lahko podprem v vsakem trenutku.

Naj bo tvoj teden čudovit ✨

Se bereva,

Katja